O se va’aiga i le Aofia o le itupa o Tama’ita’i i Gaioiga Tau Faigafaiva i le Vasatele

            E tele tiute ma faiva o tama’itai po’o fafine aua le atina’eina ma le tausiga o lona lava aiga. E iloa fo’i le to’atele o nisi o fafine e iai lo latou tomai tau faigafaiva i a’au ma o se tasi lea o la latou tausiga i totonu o lo latou aiga mo aso fai so’o. I le Pasefika lava ia, ou te mautinoa o atunu’u uma lava, e iai lava fafine e popoto e fagogota i  le a’au a’o ali’i po’o tamaloloa latou te fagogota i tuaau.

            I faiva fa’alegataifale ua ma’ea tapena le folasaga ma le vaevaega o le tai e fagogota ai le itupa o ali’i aemaise foi le itupa o tamaitai. E ui ina le iloga tele ma ta’uta’ua faifine po’o tamaita’i i fagotaga ae pei lava o faiva ia o lo’o fai ma tausiga i aso fai so’o. I se tasi o folasaga ua fa’aulutalaina “Women’s social and economic role in the fisheries sector,” o lo’o fa’amatala ai, O fafine o le Pasefika e tele lo latou tomai i fagotaga eseese. O lo’o tusia ai fo’i, o le to’atele o fafine latou te galulue i kamupani i’a, i le sailiiliga (research) po’o le fea le ogasami ma le vaitau e ono alu ai se fagotaga, ae peita’i ua matauina o le tele o kamupani e peiseai ua tau le amanaia tama’itai po’o fafine i se galuega tau fagotaga.

O lo’o fa’amamafa lava i le tatou faitauga sa tu’uina mai “Oceania: An overview of the involvement of women in fisheries activities in Oceania,” Le aia tutusa o tagata uma. E moni o alii po’o tamaloloa e tele la latou galuega fai i totonu o so’o se atunu’u. Ona o le lē lava o fa’amaumauga i faigafaiva a le atunu’u e le tatau ai ona avea ma tulaga e ta’uesea pe vaai maulalo ai i galuega a fafine. Ae ua tatou iloa o faiva lava a tama’itai o lo’o fai ma tausiga ma e tali ai fo’i le mataai o a tatou aiga. O le naunauta’iga o le folasaga ina ia tutusa aia ma le va’aiga o tagata uma i so’o se galuega ma tiute e tofia ai (2002).

            Sa talatalanoaina i le tatou fa’afaletui i le vaiaso ua mavae le mafuaaga o le le mafai ai e fafine ona fagogota i tuaau, ona o’i latou ia e fa’amemelo iai aiga ona o’i latou o i’oimata. Ma sa lagolagoina e le tinā ia Limala’u Leo’o ina ua fesiligia i se fa’atalatalanoaga sa fa’atautaia i luga o upega tafa’i lagi, ma o lana tali mai, “Mai lava i lona la’ititi o’i laua lava ma lona tina e fiafia e fai le faiva lea o le Ta-matapisu, Mata alili, ma le tele o nisi o figota i le gataifale ma sa ia fesiligia ai lona tina pe aisea laua te le sopo atu ai i tuaau, ae o le tali sa tu’uina ifo ia te ia, ona o le tuaau ua fa’asino lea i le malosi o aiga. O le tuaau lava ia e faigata ona sopoia e tama’itai ma fafine ona e sou ma e ono lepetia ai le ola.”

            E ui ina le iloga tele tama’itai po’o fafine i faigafaiva ona o le le lava o fa’amaumauga, ae peiseai o tina lava latou te faia le aiga tausi ma o lo’o iai lava i tala fa’asolopito o le to’atele o tama’itai sa avea ma toa ma sa ausia fo’i tulaga tupu i aso ua mavae. O le iai o le aia tutusa i so’o se tofiga o le’a avea lea ma se tasi o fa’amamaavega i tagata lautele.

Alagaoa

Lambeth, L., et.al,. (2002). Oceania: An overview of the involvement of women in fisheries activities in Oceania.

Leo’o, L. (September 21, 2013). Fa’atalatalanoaga (Skype)

Oliver, D. L., (1989). Oceania: The Native Cultures of Australia and the Pasific Islands. In Women’s social and economic role in the fisheries sector. University of Hawaii Press.